Petrina zgodba

Petra in skrivnost njene mame

»Če moja mama ne bi padla, ne bi izvedela za njeno inkontinenco. Zdaj ji je odleglo, saj je končno dobila pomoč, ki si jo zasluži.«
 
»Pri petdesetih letih je bila moja mama zelo aktivna. Rada se je zabavala in razvajala moje otroke. 
 
Vendar nas je z leti vse redkeje obiskovala. Poleg tega so bili obiski precej kratki. Nismo mogli ugotoviti, kaj je narobe. Z bratom sva mislila, da je vedenje spremenila zaradi smrti očeta. Ampak nisva bila prepričana.
 
 Nekega dne sem prejela klic iz bolnišnice. Mama se je spotaknila ob stopnico in si zlomila nogo. Že čez nekaj dni so jo odpustili iz bolnišnice, a je morala ostati pri nas, dokler ne okreva.
 
Mama me je prosila, naj ji od doma prinesem potrebščine, med drugim tudi higienske vložke. Začudila sem se, saj sem vedela, da je že dolgo v menopavzi. Zardela je in razložila, da ji »tu in tam uide« in potrebuje »vložek«. Priznala je, da nas zaradi tega redkeje obiskuje. 
 
Začudila se je, ko sem se olajšano zasmejala. Povedala sem ji, da tudi meni včasih uide, ko zakašljam ali dvigujem težke stvari, tako kot mnogim drugim ženskam, ki so rodile. Sama je imela tri otroke, vendar tega začuda še nikoli prej ni doživela. Prav tako sem ji razložila, da ji bo veliko lažje, če bo uporabljala ustrezne izdelke za obvladovanje inkontinence, saj so precej varnejši in odstranijo neprijetne vonjave.
 
Na njenem obrazu se je zarisalo olajšanje. Zavedanje, da ima nekdo pri mojih letih (stara sem 35 let) inkontinenco in se zaradi tega ne vznemirja, ji je bilo v veliko olajšanje. Zdaj prizna, da bi morala omeniti zdravniku (ali vsaj meni) takoj, ko se je prvič zgodilo, saj bi tako obema prihranila več mesecev skrbi.«