Kaj je urinska inkontinenca?

Stresno urinsko inkontinenco povzroča slaba podpora mehurja in uretre, npr. šibke mišice medeničnega dna. Simptomi se pojavijo ob povečanju pritiska na trebuh med telesno aktivnostjo, kašljem, kihanjem, smehom itd. Iz mehurja običajno izteče manjša količina urina. Pritisk na trebuh lahko povečajo tudi zaprtje, debelost in kronični kašelj, kar poslabša inkontinenco.

To je najbolj pogosta vrsta urinske inkontinence pri ženskah. Tveganje zanjo se poveča med nosečnostjo, po porodu in v primeru debelosti, lahko pa je tudi dedna. Stresna urinska inkontinenca pri moških ni pogosta, vendar pa se lahko pojavi po operaciji prostate. S treningom mišic medeničnega dna je mogoče tako pri moških kot pri ženskah preprečiti in pogosto tudi odpraviti stresno urinsko inkontinenco.

Urgentna urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, pred ali med katerim posameznik začuti močno potrebo po uriniranju. Ta inkontinenca lahko povzroči pogosto manjše uhajanje ali popolno izpraznjenje mehurja.

Med dejavniki tveganja zanjo so povečana prostata, diuretiki in okužba sečil, vendar pa vzroka pogosto ni mogoče opredeliti. Bolniki lahko urinirajo pogosteje, kot običajno (4–8-krat na dan), med drugim tudi enkrat ali večkrat ponoči (nokturija). V nekaterih primerih lahko pri zmanjšanju pogostnosti uriniranja in preprečevanju nočnega uriniranja pomaga trening mehurja.

Mešana urinska inkontinenca

Mešana urinska inkontinenca je kombinacija stresne in urgentne urinske inkontinence. Zanjo je značilna potreba po pogostem uriniranju, ki jo lahko spremlja uhajanje, ko posameznik ne uspe pravočasno priti na stranišče in med telesnimi aktivnostmi. Sproži jo telesna aktivnost, kašelj ali kihanje.

Nehoteno uhajanje povzroči prepoln mehur.

Težave pri praznjenju mehurja lahko povzroči ovira uretre ali šibkost mehurja, ki se ne more povsem skrčiti in izprazniti. Ko se mehur napolni s preveč urina, se prekomerno raztegne. To lahko povzroči nehoteno uhajanje (imenovano tudi overflow inkontinenca) in druge simptome spodnjih sečil, kot je občutek nepopolne izpraznjenosti mehurja. Med simptomi so tudi težave z začetkom uriniranja, prekinitve uriniranja ali šibek curek urina ter potreba po pogostem dnevnem ali nočnem uriniranju.

Če na uretro pritiska povečana prostata ali prolaps, lahko pride do težav pri praznjenju mehurja. Povzroči jih lahko tudi oslabelost mišice mehurja zaradi poškodb živcev, ki omogočajo nadzor mehurja. Med dejavniki tveganja so lahko tudi sladkorna bolezen, multipla skleroza in poškodbe hrbtenjače. Na delovanje mišice mehurja lahko vplivajo tudi nekatera zdravila.

Zastajanje urina v mehurju zahteva zdravljenje, saj lahko vse večji pritisk v mehurju povzroči vrnitev urina skozi sečevode proti ledvicam. Zastali urin lahko poveča tudi tveganje za okužbe sečil. Če sumite, da vam zastaja urin, se posvetujte z zdravnikom.

Poškodbe možganov, hrbtenjače ali živcev, ki so posledica udarcev ali bolezni, lahko vplivajo na način komunikacije med možgani in mehurjem. To lahko povzroči izgubo nadzora mehurja. Urinska inkontinenca se lahko razvije tudi po možganski kapi ali pri bolnikih z multiplo sklerozo ali Parkinsonovo boleznijo. Simptomi lahko vključujejo močno potrebo po uriniranju, uhajanje in težave pri praznjenju mehurja.

Kapljanje urina po uriniranju

Kapljanje urina po uriniranju je nehoteno uhajanje urina takoj po uriniranju. Povzroča ga zastali urin v uretri, običajno pa se pojavi, ko moški odidejo iz toaletnih prostorov oz. ko ženske vstanejo s straniščne školjke. Pogosteje se razvije pri moških, pojavi pa se lahko tudi pri ženskah s šibkimi mišicami medeničnega dna.

Funkcionalna urinska inkontinenca

Funkcionalna urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina zaradi ovirane mobilnosti, ki onemogoča pravočasno uporabo stranišča. Vključuje lahko omejeno mobilnost, slab vid ali omejeno okretnost, zaradi katere se posamezniki ne morejo dovolj hitro sleči. Med dejavniki so tudi kognitivne motnje in demenca, pri katerih posamezniki ne razumejo, da morajo na stranišče in kako priti do njega.