Petrova zgodba

Peter je delil svojo zgodbo o tem, kako mu ni bilo treba prekiniti družabnih aktivnosti.

UGOTOVIL SEM, DA MORAM UKREPATI.

Peter , 58

Kaj naj rečem? Vedno sem bil zelo družaben človek z veliko prostočasnimi aktivnostmi. A ko sem ugotovil, da trpim za uhajanjem urina, sem mislil, da se bom moral odpovedati druženju.

Ni nujno, da vsak dan počnem nekaj spektakularnega, vendar uživam v odkrivanju novih restavracij ali pa se preprosto dobim s prijatelji v lokalu.

Na žalost nisem znal več tako uživati v družbi drugih ljudi, saj me je ves čas skrbelo, da bom moral iti na stranišče. Kaj če so stranišča daleč stran in kaj če bo vrsta pred straniščem zelo dolga?

Začel sem si izmišljevati izgovore, zakaj ne morem s kolegi na pivo ali se z njimi srečati daleč od mojega doma. Nisem hotel dodajati polen na ogenj z uživanjem tekočine, saj nisem bil nikoli prepričan, če bom uspel pravočasno priti do stranišča in če je ta slučajno predaleč stran. Sčasoma sem začel piti manj vode, da mi ne bi bilo treba toliko urinirati, a sem dobival glavobole.

Ugotovil sem, da je morda moje uhajanje urina precej večja nadloga, kot sem si bil pripravljen priznati. Potem se mi je nekega dne nekaj zgodilo na poti iz službe domov. Dobil sem čuden občutek in začutil, da moje hlače postajajo mokre. Na srečo sem takrat že zlezel iz avta in sem lahko v nekaj minutah prišel do doma, kjer sem se preoblekel. Po tem dogodku mi ni bilo več do druženja izven doma. Kaj če se mi vse skupaj ponovi? Pogrešal sem druženje s prijatelji in raziskovanje novih krajev.

S kom bi se lahko pogovoril o tem? Moji prijatelji niso bili pravi naslov. S kolegom iz službe? Nikakor ne. Moj sin je zelo zaposlen in zdelo se mi je, da ga s tem ne smem obremenjevati. Poleg tega pa sploh ne vem, kako naj načnem to temo.

A vedel sem, da moram ukrepati. Zato sem začel brskati po spletu. Našel sem spletno stran, kjer so predstavljali »zaščito« in ugotovil sem, da lahko uporabim več različnih vrst zaščite pred nadlogo, ki me je pestila. Sploh nisem vedel, da kaj takega obstaja! Zdelo se mi je, kot bi našel rudnik zlata, zato sem takoj oddal naročilo v spletni trgovini. Najboljše pa je, da je res delovalo!

Zdaj sem spet tak kot prej. Če sem na novem kraju, vedno najprej poiščem stranišče in poskusim nato najti sedež v bližini. Vedno nosim zaščitno spodnje perilo in s sabo v torbi imam še rezervnega. Bolje se je zavarovati, kot pa obžalovati, to je zelo pomembno. Najbolje pa je, da lahko povsem pozabim, da ga imam oblečenega. Občutek je enak kot pri navadnem spodnjem perilu, zato se lahko zdaj osredotočim na pomembnejše stvari. Na primer, katero pijačo bom naročil ob jedi.